Kositi
Narečno
Knjižno
Tìːst je bi ku en nːrc ze kosìːt. Tìːst je zǘːtrej zepìẹ in je mːgla kːsa kːsət ce-dːn. ˈNəč klːpat! Ker de kiẹr xuọt klːpat, je lèːn! Tùː muọrš kosùọ mirkat, ːmpək so blie kamnìːte košeníːce, ˈne, ˈtə. In mìː smo tüt bəl slabùː bərsíːlə, al kǻːj-st vem kǻːj. Nevelìːčo sə se, ˈpa-s šu mǻːl poˈtočt. ˈNe. Jː. Al pa zeˈdu sə, ˈne, zeˈdu sə, pa .. ˈno.
Tisti je bil pravi norec za kosit. Zjutraj je začel z vso silo in je morala kosa kositi cel dan. Nič klepati! Ker da kdor hodi klepat je len! A ne? Koso je treba paziti, ampak košenice so bile tu kamnite. Mi pa smo tudi bolj slabo brusili ali ne vem kaj. Naveličal si se, pa si šel malo poklepat.
