žaga


žaga

izgovor in slovnica: žǻːga -e, ž

pomen: žaga |1. orodje z nazobčanim listom za žaganje; 2. list žage|

izvor: Ⓘ stvnem. saga ‛žaga’

vrste: amerikanka amerikanka samica samica spuščavnica

sestavni deli: kočnik rožiček žaga zob

besedje z istim korenom: žagati

Narečno

Knjižno

Čə sva bla pa obː sˈkəp [z očetom], sva uporǻːblala pa tùọle žǻːgo. Tùː je pa merikːjnka. Kə sva bla obː  gùọzdə sˈkəp, ˈne. Jə bla tː žǻːga skùːzə  gùọzdə. Cəlùː léːtu. Sprːləna u vːjəx. Tùː je zə dvː žǻːga.

Če sva bila oba (z očetom), sva uporabljala pa tole žago. To je pa amerikanka. Ko sva bila v gozdu oba, a ne. Ta žaga je bila ves čas v gozdu. Celo leto. Spravljena v vejah. To je žaga za dva.