ˈNo, tùː sta pa dvː rožìːčka, ˈne, sta pa žːgala, in sta víːdla, kük mǻːnka do kːnčnəga, ˈne – zːt je bla kːjla – se-j en rožìːčək otšrːjfo, se-j žǻːga ˈən spəlìːla, ˈne, ˈin se-j negníːlu, de-j drəvùː pǻːlu. Tùː ne bə blu tokˈlej. ˈKar se tíːče tu tesːjne, bə blu tùː sesˈkəp.

No, to sta pa dva rožička, a ne, sta pa žagala in sta videla, da je še malo do konca (debla), a ne – zadaj je bila zagozda – se je en rožiček odvil, žaga se je spulila ven, a ne, in se je nagnilo, da je drevo padlo. To naj bi bilo takole. Kar se tiče tesanja, bi bilo to vse.