ˈse orùọdje smo mìː bərsíːl samìː. ːče j-bi spˈlox poklìːcnə brüsǻːč tǜːdə, ˈne. In tùː se brǘːsə – tùː so kučnikə. Tùː so pa zobjìẹ. Zùọb je nebrǘːšən – tː, k-je ne ùːno strǻːn respelːn, se tokùː nəbrǘːsə, pa tokùː. Tː je zə ùːno strǻːn. ˈNo, kučnək se pa tokùː nebrǘːsə, ˈne, zə kučnk smo-jméːl pa – kučnək muọre bət nìːžj od zobː. Mːmo pa tǻːkoˈlej mašìːnco, de-j gːr dineš, nə kučnək, pa s pìːlo pobrǘːsəš, de je mḁlu nìːžj od ùːnga. Tùː je rezìːlnə, tùː je pa čistìːlc. ˈTəmə smo ráːkəl kučnk, ˈne, in tː muọre bət pa tǜːlku porèːzan, de-j mːjxnu nìːžji. Ùːnə porèːžəjo, tː pa ščìːstə. Tùː je zə rùọčnu déːlu, ˈne.

Vse orodje smo brusili sami. Oče je nasploh bil tudi poklicni brusač, a ne. In to se brusi – to so kočniki. To so pa zobje. Zob je nabrušen – ta, ki je na ono stran razpeljan, se tako pa tako nabrusi. Ta je za na ono stran. No, kočnik se pa tako nabrusi, a ne, za kočnik smo imeli pa – kočnik mora biti nižji od zoba. Imamo pa takole napravico, da jo deneš gor, na kočnik, pa s pilo pobrusiš, da je malo nižji od onega (zoba). Ta je rezilni, ta je pa čistilec. Temu smo rekli kočnik, ne, in ta mora biti pa tako porezan, da je nekoliko nižji. Oni porežejo, ta pa čisti. To je za ročno delo, ne.