Plenkǻːče so pa rːzne. ˈJe líːčna – ˈjəst səm iˈmu ˈrat líːčne – tùː je pˈro, de je zːt rːna, pːl so pùː líːčne, pa trìːčetːrt; tùːk de je mǻːl ta ostríːna pugnena. Líːce se prː tùː, de je tùː skoˈrej prǻːktičnu pˈro ronùː. Tː je ˈbəl tokùː opːsna zə tesːjne, či-j pa pùː-líːčna, je pa mǻːl zvìːtu, ˈne. Mùọrš pa sːk pùọt, zə sːk zəˈmax popərjǻːmat.

Plenkače so pa razne. je lična – jaz sem imel rad lične – to je taka, da je zadaj ravna, potem so pol lične in tričetrt; tako da je nekolikanj ostrina upognjena. Lice se pravi tu, da je tu skoraj povsem ravno. Ta je bolj nevarna za tesanje, če je pol lična, je pa malo zvito, a ne. Moraš pa vsakič, za vsak zamah poprijemati.