Plenkǻːča pa prːmo – tùː je rːjf, ˈne. Plenkǻːča se brǘːsə saˈmu od ane straníː. Zːt, tùː je pa líːce. Tùː se ne brǘːsə ˈnəč, ˈne, tùː se saˈmu [neraz.] ːbcìːga.

Plenkača pa pravimo – to je ostri rob, rajf, a ne. Plenkača se brusi samo na eni strani. Zadaj, to je pa lice. To se ne brusi nič, a ne. To se samo (neraz.) potegne z gladilnikom, abciga.